Recenzija: Drevo želja; Katherine Applegate

Težko je govoriti z drevesi. Nismo strašno klepetava. To ne pomeni, da nismo sposobna česa izjemnega, stvari, kakršnih ljudje najbrž ne boste nikoli počeli.

Drevo želja je mladinski roman, ki pa je primeren za vse generacije – kot knjiga Mali Princ – saj se lahko iz njega vsi naučimo pomembno vrednoto: sprejemanja. V slovenskem prevodu prevajalke Veronike Rot Gabrovec, je izšel pri Založbi Ocean.

Zgodbo beremo iz perspektive hrasta, ki se imenuje Rdeči. Star je dvesto šestnajst letnic, kar pomeni, da je poln zanimivih zgodb. V njem domujejo številne živalice. Njegova najboljša prijateljica je vrana, po imenu Bongo. V soseski, kjer stoji, pa je znan kot drevo želja, saj vsako leto pridejo do njega ljudje in nanj privežejo svojo skrito željo. Ta tradicija izhaja iz Irskih šeg.

Vsako leto prvega maja pridejo k meni prebivalci z vseh koncev našega mesta in me okracijo s papirški, listki, kosci blaga in konci niti, včasih tudi s kakšno nogavico. Vsako izmed darilc predstavlja sanje, hrepenenje, kopernenje.

Včasih sliši smešne želje, včasih povsem trapaste, včasih take polne upanja in včasih tudi take, ki ti strejo srce. Eno izmed slednjih, je bila Samarina želja. Deklice z ruto na glavi, ki se je z družino preselila v hišo v soseski. Do njega je prišla objokanih lic, sredi noči. Želela si je prijatelja. Malo zatem je nekdo v deblo drevesa želja, vrezal besedo spokajte, ki se je nanašala Samarino družino.

Naša soseska je prijazno sprejela mnoge družine, ki so se priselile iz oddaljenih kraje. Kaj je bilo tokrat drugače? Ruta, ki jo nosi Samarina mama? Ali kaj drugega?

Zgodba se nadaljuje tako, da se Rdeči in vse živalice trudijo spoprijateljiti mladega Stephena in Samaro, kar jim je tudi uspelo. Stephen in Samara sta postala prijatelja. Toda Rdečemu hrastu in njegovim živalicam je uspelo mnogo več. Z njihovo pomočjo so prebivalci soseke začeli sprejemati novo družino.

“Tole besedo sovražim,” je nadaljevala Francesca in z dlanjo šla po razrezanem lubju. “Sovražim. Moja praprababica bi jo enako sovražila. V tej soseski se znamo lepše obnašati.” Pogledala je Samarine starše. “Tu ne grozimo ljudemo. Sprejmemo jih.”

O jeziku ali o stilu pisanja ne bom razglabljala, saj se ne spoznam na literarna pravila. To delo bom prepustila ljudem, ki zadevo obvladajo. Lahko pa napišem, da mi je knjiga Drevo želja ob branju, grela srce, saj se me je dotaknila. Roman namreč, poudarja pomen prijateljstva, predvsem pa pomen sprejemanja in sožitja, ki je v današnjih časih toliko pomembnejši. Ta topel in srčen roman bi priporočila vsem staršem in njihovim malčkom, pa tudi vsem mladim ljudem in tudi tistim nekoliko starejšim, ki še vedno radi preberejo, kakšno otroško ali mladinsko zgodbo. Skratka vsem.

Ocena: 5 / 5

Avtrica: Katherine Applegate
Prevedla: Veronika Rot Gabrovec
Strani: 172
Založba: Ocean
Cena: 24,99 €

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

WordPress.com.

Up ↑

%d bloggers like this: